Teden je bil kar pester. Politiki in njihove kolegice se ogrevajo za t.i. vročo politično jesen. Roko na srce, vroča bo za tiste, ki jih bodo izbrani mediji ujeli do komolcev v marmeladi. Če je marmelada javni denar, potem se razumemo. Ujeti, ko plenijo na prirejenih razpisih in skozi številne anekse, ki omogočajo preživetje Kolektorja, časopisa Delo, Mladine in še koga. Po vsej verjetnosti bo tarča na Alenki Bratušek in njenih kompanjonih. Pri tem ne gre pozabiti, da gre za odlično okrestriran ansambel, ki zadnje desetjetje obvladuje vse infrastrukturne podvige v državi.
Medtem, ko so v Tarči obdelovali romsko problematiko, sem jaz sedel na kraju zločina ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Torej na stadionu Stožice. Bil sem povabljen na nogometno tekmo Olimpija: Rijeka. Denis hvala. 5:0, to najbrž veste. Kar se mene tiče, se je začelo slabo. Tja sem prišel pol ure pred tekmo. Zaradi nesposobnih organizatorjev so se pred stadionom vile neskončne kolone. Me je imelo, da bi se obrnil in šel domov. Pa se ne bi spodobilo, ker sem bil povabljen.
Ko sem še stal v vrsti, je bilo že 2:0 za Olimpijo. Pri 23 minuti sem se uspel prebiti do svojega sedeža. Prej sem moral grdo gledati in nekoga dvigniti s sedeža, ki se je ujemal s številko na moji vstopnici.
2:0! Po moje se je že zgodilo vse in bo takšen rezultat do konca. Baksuz sem zamudil vse. Denis je predlagal, da gre po pivo. Ko se je vrnil čez pol ure (pri pivu je največja gneča), je bil rezultat že 4:0 in začel se je drugi polčas. Dobro, da se jaz nisem ponujal iti po pir, ker potem bi zamudil prve štiri gole. Takoj ob začetku drugega polčasa je padla petarda, 5:0. Peti gol je uspel videti tudi gostitelj Denis in vsi smo bili zadovoljni. Razen reške Armade. Njim se je snelo od ponižanja in besa, zato so uprizorili prvovrstno sramoto svojemu klubu in mestu od koder so prišli.
Tekma je bila prekinjena za pol ure. Policija je mirno gledala, kako Armada uničuje in zažiga stole. Dragonsom se je utrgalo in so hoteli obračunati z rečani, a jim je to preprečila policija. Med najbolj razpizdenimi dragonsi sem prepoznal Urbana Purgarja 😂.
Konec dober, vse dobro. Hrvati so se pobrali domov in Miha Pogačnik je za trenutek utihnil v Opatiji (dolgujem vam nadaljevanje tiste vohunske zgodbe povezane z njim, kjer se je dvojna prevara začela v bližnji Iki). Do konca se rezultat ni spremenil, niti se ni nič dogajalo. Ob zadnjem pisku je stadion eksplodiral od navdušenja. Baje je plesala cela Ljubljana, tokrat brez glasbene podlage vladajoče stranke Gibanje Svoboda.
Med tekmo mi je zvonil telefon. Neznana številka? Poslal sem ?, ker je bilo prebučno, da bi lahko govoril. Kmalu je prišel odgovor. G. Kunstelj, detektiv Dejan Lazić tu. Za vas imam pismo odvetniške pisarne Čeferin. Se lahko dogovoriva za prevzem? Lp
Lahko, jutri. In potem je prišel petek in z njim omenjeni detektiv. Podpišem, detektiv je bil mlad in prijazen, zato ni bilo razlogov za kakšne trike. In potem berem;
Tina Gaber mi preko Čeferinov sporoča, da moram umakniti tekst, kjer pišem o razlogih za njen odhod iz letališča. V nadaljevanju pričakuje opravičilo, da ni prostitutka in, da na letališču ni bila zadeta od kokaina. Za konec je dodala še odškodninski zahtevek za 25.000 evrov.
Tina Gaber je dolgoletna prostitutka, odvisnica od kokaina, družbenih omrežij in bogatih moških. Zato ne bo umikov in opravičila. Če se ženska ne bo kmalu spametovala, jo na sodišču čaka prvovrstno ponižanje. Ker sem bil nekoč njen diler, poznam prave note za to.
stay tuned,
pa s kakšno donacijo se izkažite 🙏
