Ljubljani se 21-ga Marca obeta vseslovenski protest proti vladi Roberta Goloba. Sklical ga je nihče drug kot Janez Janša osebno. Če protest organizira šef osebno, kar je sicer redkost, je udeležba za vernike obvezna. Zadnje čase nisem najbolj na tekočem z dogajanjem na Trstenjakovi, zato sem malce v dilemi za kateri protest sploh gre. Zadnje kar se spomnim je bil datum 29.3., za takrat je Janša napovedal protest istih dimenzij proti korupciji. In seveda požel salve smeha na levi. Slogan domovina kliče ni ravno protikorupcijsko naravnan. Bolj se sliši kot predvolilni miting zaradi bližajočih se evropskih volitev. Razen, če bosta dva protesta? A kot vse kaže, tistega 29-ga ne bo.
Bi bilo kar malce patetično. 30 let potem. Na dan, ko je parlament zaradi dogodka v Depali vasi odstavil obrambnega ministra Janšo in se je država za las izognila državljanski vojni. Bilo je deveti dan po aretaciji Smolnikarja, ko se je začela izredna seja na kateri so nameravali odstaviti Janšo. Za nas takrat nekaj nepredstavljivega. Tisti dan je bila v službo poklicana kompletna specialna brigada Moris. Ko se je zvečerilo, so se izbrane ekipe odpravile v Ljubljano. Med njimi sem bil tudi jaz. Zasedli smo vnaprej dogovorjene položaje v okolici državnega zbora in vladne palače na Gregorčičevi. Ostali del brigade bi moral kreniti proti prestolnici z oklepnimi vozili in tanki, če se zgodi najhujše. Torej, če Janšo odstavijo. Naloga tistih ekip, ki smo že obkolili državni zbor in vladno palačo je bila zasedba in pridržanje talcev. Jaz sem bil na čelu ekipe, ki bi morala zasesti dvorano državnega zbora in pridržati vse prisotne. Kaj naj bi se dogajalo naprej, bi izvedel sproti.
Tisto odstavljanje Janše se je zavleklo dolgo v noč. Spomnim se, da sem pri Cankarjevem domu prižgal cigareto in se sprehodil skozi podhod. Od picerije Parma do druge strani, kjer je izhod proti državnemu zboru. Pri vhodu za parkirno garažo sem srečal Njavra, ki mi je sporočil, da je odpovedano. Nisem mu verjel, dokler nisem istega ukaza slišal po radijski zvezi. In potem nazaj v Kočevsko Reko. Takoj! Do četrte ure zjutraj je bila vsa brigada zbrana na Škrilju, kjer je imel Krkovič dramatičen poslovilen govor. Lahko bi, pa nismo. Ker Janez ni dal ukaza. Tresla se je gora, na koncu so se miši razbežale, mi je rojilo po glavi. Hotel sem nekaj pripomniti, pa se bil raje tiho, ker sem bil obkrožen z do zob oboroženimi sodelavci, ki bi šli brez pomisleka v bratomorno vojno za Janšo. Lahko bi mi še kdo kaj naredil, če bi izustil, da se je Janez usral in nas pustil na cedilu.
Ne pošlješ šest ekip, da obkolijo državni zbor. In ko te res odstavijo, vse skupaj prekličeš? Me res zanima kam bi šla ta država, če bi leta 1994 nasilno prevzeli oblast in obračunali z rdečimi? Pravijo, da je Janša v tistih najbolj črnih urah spet srečal boga in se odločil kot se je. Mi smo bili seveda razočarani. Janša je padel brez strela. Potem so prišli po nas. Specialne brigade Moris ni bilo več. Kar je ostalo in je v javnosti bolj znano kot Paravomo, je ostalo zvesto Janši. V naslednjem desetletju je ekipa odigrala pomembno vlogo v umazanih igrah slovenske politike. Na koncu je zmagal internet in operativci kot takšni so postali nepotrebni. Danes se za umazane podvige najema hekerje. Nasilneži, vlomilci, izsiljevalci in podobna branža so preteklost.
Janez se po 30 letih vrača na kraj zločina. Če sem natančen in ironičen. Vrača se na kraj, kjer nam je ob znanem času dal obljubo, da bomo izvedli državni udar. Samo obljubo, ker iz vsega skupaj potem ni bilo nič.
Lahko vas 21-ga pride 50.000 na Kongresi trg, pa se zaradi tega ne bo nič spremenilo. Golob zaradi tega ne bo odstopil. Vse tole kurjenje in velike besede pred protestom, bo 22-ga pozabljene, kot vsi prejšnji protesti in govoričenje. Samo dve možnosti sta za spremembo oblasti. Državni udar ali pa volitve. Janša za prvo ni, zato boste lepo čakali na leto 2026, Čeferina in nov mandat nategovanja.
Pa zdravi ostanite, sicer vas bo stalo. Kot je mene 🙂
