Deževna sobota obljublja dolgočasen dan. Ko bi vsaj padal sneg, ker tole ni za nikamor. Ob misli, da bomo trenutni politični cirkus gledali do leta 2026, me začne boleti glava. Opozicija lahko dobesedno sedi ob bregu in čaka, da priplavajo trupla plesalcev. Pravosodna ministrica ne vidi razloga, da bi odstopila? Ustavna odločba gor ali dol, tisto zavezujoče se sliši kot neslana šala. Prvič v zgodovini Slovenije sodniki stavkajo. Spomin se desetletje nazaj, ko je zaradi poročila KPK vrelo po ulicah. Čas zombijev! Nočem biti naporen s temi primerjavami, kaj bi bilo, če bi bil PV Janša in bi počel, kar počne Golob, ker so stvari preveč prozorne. Zacementirani sovražniki Janše, SDS in desnice nasploh, ste pripravljeni opravičevati prav vsak zdrs, napako, kaznivo dejanje ali pizdarijo, ki jo zagreši Golob in njegovi. Najpogostejša odgovora na to temo sta; “bolje to kot janšisti in ali spet plezaš v Janševo rit“! Ja, prav tja!
O zadnji potezi Goloba s katero se bo spet priročno ukvarjala KPK (namesto, da takoj pridejo kriminalisti), se mi postavlja naslednje vprašanje? Kakšen oče si, da greš izpostavit 19 letnega otroka za svoje posle, ki bodo slej ali prej končali pod lupo preiskovalcev in postali prvovrstna tema za politično obračunavanje?
Oči je rekel, tu podpiši in zdaj si direktorica. Drugo pa ne vem!
Tako nekako je Luna Golob zadevo pojasnila na faksu. Čudi me, da ni Tine Gaber postavil za direktorico, da bi ji omogočil redni zaslužek. Sicer pa Luna nima nič od denarja, ki prihaja na Golobovo podjetje Star Solar, ker si Golob vsak mesec izposodi denar od svojega podjetja. Ista ekonomija, kot jo fura Bojan Požar, ki si vsak mesec izposoja denar od Lanaka Medie, ki je v lasti njegove hčerke.
Na levi imajo municijo za trenutne težave Goloba. Janša je nekoč zaposlil hčerko Niko v državnem podjetju Plinovodi. Rajko Janša je vsakem mandatu vlade svojega brata, državi bogato prodajal tra la la podjetja in kulije. Zdaj to počneta njegova sinova, torej nečaka osovraženega šefa opozicije. Nepotizma in z njim povezanih poslov z državo je toliko, da “običajni državljani” nimajo nikakršnih možnosti za dobro zaposlitev, koncesijo ali dobaviteljsko zgodbo, ki je predpogoj, da se boš nekoč vpisal med ponosne lastnike jaht. Slovenija je tako majhna, da povsod srečuješ ponosne naslednike tistih, ki so baje gradili to državo. Ga ni politika, poslanca, direktorja ali predsednika česarkoli v Sloveniji, ki ni urejal službe in posle za svoje otroke, najbližje in priležnice. Kdo pa mislite, da vam je podtaknil te “vplivne” NVO-je, ki zadnji dve leti dirigirajo izgubljenemu Golobu? Danes opletati z nepotizmom, je navadna hinavščina, ker ta družba stoji in pade z nepotizmom. To, kar se gre Golob s svojo hčerko, pa ni nepotizem. Tako je pri ciganih, tam je običaj, da svoje potomce že mladoletne vpletajo v nezakonite posle in kriminal. Golob je očitno navaden cigan, ko gre za denar in otroke.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je zadnji dve leti v vlogi stroge razredničarke hudo spornega razreda. Nekaj repetentov in cela kopica prvošolčkov, ki se med seboj ne marajo. V oči bode, da največja poslanka skupina vladne GS sploh ne ve, zakaj hodijo v službo? Na politiko se ne spoznajo, ker so jih v parlament poslali na anti Janša pogonu. Za zmago očitno dovolj, za vodenje države pa ti sovraštvo do Janše nima kaj pomagati. Zato več ali manj molčijo, gledajo v telefone in čakajo, da čas mine. Če se že mora kdo oglasit, prebere kar so mu napisali svetovalci poslanske skupine. V SD je veliko razočaranje poslanec Jonas Ž. Vsaj od njega sem pričakoval kaj več, ker je na nekaj področjih v življenju dokazal, da je hudo sposoben. Potem pa tale sramota od molčanja in snifanja po parlamentarnih wc-jih?
Iz šanka v poslansko klop. Od tam pa na čelo kmetijskega ministrstva? Možno samo v Sloveniji. Zdravstvo rešuje Jaša Jenull. Na njegov klic pritečejo vsi mediji v državi. Novica dneva! Jenull in njegova narkomanska iniciativa iz Metelkove sta v državni zbor vložila predlog zakona. Na Kolodvorski poteka obračun z janšisti. Če bi v letih 2020 in 2021 tisti, ki jih je jebeno več, končali pred zaklenjenimi vrati, bi bile tri evropske komisarke pri nas, ne ena fucking Vera. Pa smo spet tam, kjer nočem biti. Pri državi dveh hitrosti in družbi dveh obrazov.
Če bi bil….! Pa ni in nikoli več ne bo. Zato je čas, da se posvetimo prihodnosti, ne pa preteklosti, obračunavanju in izločanju. Bo šlo? V pravljici mogoče, v Sloveniji nikoli!
