Podaljšan praznični vikend je minil. Ujel se je z dnevom lažnivcev 1. Aprilom, čeprav kakšnih v ta namen izumljenih laži nisem zasledil. Kako pa naj človek ve kaj je res in kaj ne, če je že nekaj let vsak dan 1. April? Minule tri dni bi lahko kaj napisal, pa ni bilo prave volje. Mize in računalnika sem se dobesedno izogibal. Ta scena s poškodbo in vsemi zapleti zraven, me spravlja v depresijo. Kot, da bi padel v črno luknjo. In zdaj tam ždim in iz nje opazujem življenje, kako beži mimo mene. Zdaj bi moral biti v zdravilišču, pa sedim doma. Ker ni zaceljeno in tak ne morem v bazen. Odločba bo vmes propadla in spet bodo birokratske komplikacije. In potem naj se z drugimi ukvarjam?
Drug razlog, da nisem nič napisal je bolj “verske narave”. Prej mi to nikoli ni prišlo na misel. Namreč, kdo pa si želi, da se slabo piše o njem med prazničnimi dnevi? Čeprav je stanje v današnji družbi takšno, da se vsak dan lahko koga lotim, ima leto vseeno premalo dni, da bi vsi prišli na vrsto. Ta vikend sem opazil zanimiv paradoks. Tisti, ki na družbenih omrežjih vsak dan razširjajo laži in sovraštvo do drugačnih, so ta vikend delili krščansko ljubezen, ponižnost in dobroto. Vsem želijo samo dobro z obveznimi poticami, pirhi in ostalim, kar gre zraven za največji in najbolj vesel krščanski praznik. Ta je zdaj mimo in na družabnih omrežjih spet na polno jebejo mater komunistom, migrantom, Arabcem in Hamasovcem. Ne vem dragi moji “hejterji”, ampak tole nima nobene zveze z Jezusom. Kolikor vem, vas v cerkvah niso učili sovražiti in lagati. Jezus ne bi nikoli vstal od mrtvih, če bi vedel koliko zla je v človeštvu.
Za tiste, ki verjamete v pravljice, verjamete tudi temu, da so nas napadli ruski hekerji. Lepo vas prosim? Ker podpiramo in oborožujemo Ukrajino? Že res, da smo poslali vse kar smo imeli. Ampak to je v večji sliki povsem nevidno. Slovenska vojaška pomoč se pozna kot kaplja v morju. Ampak ruski hekerji so se spravili na nas?
Prva je bila seveda Nataša Pirc Musar, ki si naenkrat domišlja, da smo hudo pomemben igralec na svetovni šahovnici. Ne vem kdo bi sploh gledal njeno spletno stran in zakaj? Potem pa pride dokaz, da je vse skupaj medijski nateg in strašenje. Slišim, da so malo pred polnočjo napadli spletno stran MMC. Pa kaj še. Kdo pa gleda portal Kolodvorske sredi noči? Napad ima smisel zjutraj ali dopoldan, ne pa sredi noči.
Ob približno istem času kot MMC portal, je bil nedosegljiv tudi blog pred vami. Ne bi vedel, če mi nebi nekdo poslal posnetek zaslona, da spletna stran ni dosegljiva. Ves tečen in zaskrbljen grem pogledat in res vidim nujno obvestilo od Hostinger-ja. Pogledam še stran za upravljanje, številka obiskov je povedala vse. Ker se mi v zadnjih 13 letih to pogosto dogaja, mi je bilo vse jasno. Nekemu kretenu, ki ga muči nespečnost je dolgčas, zato spet drka kurac pred računalnikom in pošilja ddos-e okoli. Ker je dobil silovito medijsko podporo in oznako ruski hekerji, je dobil še večje veselje. Z mano se je ukvarjal deset minut, potem je bila spletna stran spet dosegljiva. Zdaj pa malo pomislite. Kakšna budala bi izpadel, če bi trdil, da sem žrtev ruskih hekerjev? Po moje je to delo kakšnega kao etičnega hekerja, ki sicer redno teži na Slo-Tech forumu. Eni so se morali hudo krohotati, ko so gledali naše medije in razlaganje bukovih novinark, kaj je ddos napad.
Stranka Resnica je spet presenetila. Tokrat s svojo res odmevno listo kandidatov za evropske volitve. Pričakovano so se takoj usuli žaljivi medijski odzivi, da gre za listo rusofilov, anti-ceplicev in teoretikov svetovnih zarot. V resnici gre za pokončne ljudi s hrbtenico, ki stojijo za svojimi besedami in se ne obračajo po zahodnem vetru. Nekdo bo moral v Bruslju povedati, da Ukrajina razpada in izgublja. Nobene milijarde, zahodno orožje in silna medijska propaganda ne morejo spremeniti dejstva, da jedrske velesile ni moč poraziti na bojišču. Edini slovenski medij, ki korektno poroča o vojni v Ukrajini je Insajder (Insajder.com). Vse ostalo so laži in propaganda, pa nisem noben rusofil.
Moj pogled proti Bruslju je jasen. Gre za sanjske službe brez odgovornosti. Še noben poslanec iz Slovenije nikoli ni imel vpliva na nič. Kot Jaklič in njegova ločena mnenja na Ustavnem sodišču. Lahko se na glavo postaviš in imaš stokrat prav. Na drugi strani je udobna večina globalistične elite, zato lahko guncaš afne samo za svoje sledilce in podpornike. Drugega efekta ni.
Da bo nekdo slišan? Dobro, koji kurac imaš od tega, če si en dan slišan, naslednji dan pa vsi pozabijo nate? Super plačo in žur na tuje stroške, je edini pravilen odgovor. Kaj sta v vseh svojih mandatih npr. dosegla Lojze Peterle ali Tanja Fajon? Razen, da sta si konkretno finančno postlala? Nič, je spet pravilen odgovor.
Pri vseh starih obrazih plenilcev davkoplačevalskega denarja, je lista stranke Resnica osvežitev in izziv za naš politični prostor. Po mojem mnenju lahko resno računajo na izvolitev enega poslanca, zato bo vrstni red poseben izziv za predsednika Stevanovića. Če kdo, si Resnica tokrat zasluži vso pozornost in preboj v prvo ligo političnih strank. Vi pa kakor hočete.
Datum je tak, da me lahko še bolj glava boli 🙂
o.p. jutri o Ani Petrič in njenih umazanih potezah z Nino Zidar v glavni vlogi.
