Morilec Milko Nović toži državo! Zanj bi bilo najpametneje, da za vedno utihne in upa, da ostane živ. Umor direktorja KI in nadaljevanje zgodbe z Novićem v priporu, je zadnja stvar, ki me je zanimala pred več kot desetletjem. Potem me je poiskal Novićev nečak in prosil za pomoč.
V priporu na Povšetovi so takrat vladale izredne razmere. Kaj točno so imeli in kdo je takrat delal zgago v ljubljanskem priporu, se ne spomnim več dobro. Novićevi svojci so verjeli, da je izredno dogajanje uperjeno proti Milku, da ga namerava oblast v priporu kratko malo utišati oz. umoriti.
Čeprav nerad, ker se nisem hotel vmešavati v to zadevo, sem šel potem nekega sončnega dne v park na Povšetovo. Ven sem poklical enega od paznikov, ki sem jih poznal in ga povabil na cigareto.
O Gordani Korže niti besede, je paznik začel pogovor. Nisem tu zaradi nje, Nović me zanima. Baje ga nameravate ubiti, sem bil direkten. Paznik o kakšni zaroti ni vedel nič. Povedal mi je, da so upor zakuhali z razmerami nezadovoljni tujci in nima nobene zveze z Novićem. Ta, da je zaprt v dvojčku v pritličju, v sobi je sam in nihče mu nič noče.
Na sprehodih se ostalim pripornikom hvali z umorom, je nadaljeval paznik. Na vprašanje enega od paznikov, kako je vedel, kdaj bo Jamnik prišel na Vič, je odgovoril, da mu je že pred časom na avto namestil sledilno napravo. In tega kriminalisti niso našli pod avtom niti v tvojem telefonu, je zanimalo paznika? Očitno ne.
Kriv, ne kriv, me niti ne zanima. Nekdo me je prosil, naj se mu nič ne zgodi, če me razumeš. Kdo od meni znanih barab je ta trenutek v pritličju? Paznik mi našteje dva dilerja in enega psihopatskega nasilneža.
Ok. Tu imaš dve šteki cigaret. Razdeli tej trojici, pozdravi jih in povej, da bom štel za veliko uslugo, če bo imel Nović mirno morje na svoji plovbi za rešetkami.
Tole je nepotrebno, ker Noviću nihče nič noče, se me je otepal paznik. Verjamem ti, vseeno pa vzemi tole in prenesi sporočilo, ker sem tako obljubil.
Teden dni kasneje sem dobil klic iz ljubljanskega pripora. Eden od prejemnikov cigaret mi je sporočil, da je z Milkom vse ok, naj ne skrbim. Potem sem se dobil z nečakom Novića na kavi in mu povedal, da nimajo kaj skrbeti, da bo s stricem vse ok.
Pri tem bi moral pogovor zaključiti. Bolje bi bilo, da bi ga. A mi tisto priznanje in hvalisanje o perfektni izvedbi umora ni dalo miru. Zato sem zinil, ampak stric pa ni nedolžen, Jamnika je on počil.
Nečak Anej je skočil pokonci in se razjezil. To pa ni res. On je nedolžen, to mu podtikajo. Namesto zahvale, ker sem se angažiral, da je imel za rešetkami mir, sem slišal ploho žaljivk, ker ne verjamem v nedolžnost strica Milka.
In to je bilo to. Z nečakom nisem nikoli več kontaktiral, ker me je isti dan izbrisal iz Facebooka, kjer me je sprva našel. Kako je šla naprej usoda Novića, vam je več ali manj znano. Na koncu ga je odrešil krivde strankarski kolega, neuravnovešeni sodnik Radonjić. Ker je afera postala prvovrsten politični cirkus, je opadel ves razum in vsi dokazi. Tožilka ni imela šans, ker je šlo za napenjanje mišic na relaciji SDS vs krivosodje.
Milkov največji dosežek bo, če bo za umor zdaj iztržil še kakšen milijonček za penzijo. O nedolžnih pa kdaj drugič.
op.a. Policija umora Jamnika ne preiskuje, ker so trdno prepričani, da so morilca že ujeli. Kaj je potem naredilo pravosodje, ni več njihova stvar.