Če takole na hitro pomislim, kaj v življenju nikoli ne bi počel, vas bo odgovor presenetil. Nikoli ne bi bil učitelj ali trener mlajših selekcij. Zakaj? Otroci so ok, z njihovimi starši pa ne bi želel imeti opravka. Ne bi počel še marsikaj, lovec, mesar, pilot, kirurg ipd., ampak to so druge sfere in razlogi zakaj ne. Ko sem bil otrok, je bila moja edina želja postati policaj.
V osmem razredu je bil na vrsti informativni dan. Fotru se je utrgalo od besa, ko sem omenil Tacen in kadetsko šolo. Preko mene mrtvega je bil njegov stav. Ker sem Tacen omenil za mizo v gostilni, me je stari sredi večerje odvlekel na parkirišče in prebutal. Ne boš ti meni sramote delal, ti bi mene na cesti ustavljal in jebal v glavo, je rohnel kot nor. Ne vem, zakaj sem napisal “kot”?
Ti si fant, zato boš šel na strojno, se je odločil namesto mene. Jebem ti usmerjeno izobraževanje, strojno? Če kdo, potem je moral fotr prvi vedeti, da imam dve levi roki in me “šraufanje” ne zanima. Še svečke na mopedu nisem sam menjal ali čistil mostiček, da se ne bi umazal ali spekel. A ugovorov v tistih svinčenih časih bi bilo, zato sem res obupan končal na Aškerčevi. Upor me je potem odpeljal na gradbeno, kjer sem postal geodet. Za crknt, jaz geometer? Seveda tega v življenju nisem počel niti sekunde. Par let nazaj mi je bog zelenih navijačev Borovnica ponujal, da bi mu držal lato za fičnike na uro, pa potem ni bilo nič iz tega. Držati lato je sicer pomožno geodetsko delo, primerno za študente ali prakso. 😂
Moja prva služba v specialni brigadi Moris je bila najbrž nezavedna kompenzacija, namesto policaj sem bil vojak. Uniforma je uniforma. Ampak jaz sem hotel biti na strani zakona. Ekipa, ki sem ji pripadal v Morisu, pa to ni bila. Bili smo bolj organizirana kriminalna združba v uniformah, Janša pa naš Boss. Nekaj časa je bilo celo zabavno, potem ne več, ker sem si življenje predstavljal drugače. Ne moreš vse dneve in noči letati okoli ozvočen in s pištolo za pasom z raznimi Njavroti. Ne gre, ker postajaš isti idiot kot so tisti, ki jih preziraš.
Posledica je bil zapor. Prvič. In tako sem dober del leta 1998 iz zapora hodil na delo tja, kjer bo zdaj Boscarol gradil stanovanja za janšiste. Med drugim sem moral plezati v silose in jih čistiti. Ivo jih bo zdaj podrl. Naporno in umazano je bilo, zato so iz zapora poslali dodatnega delavca. Cigana iz Ribnice, ki se je pisal Bajt. To je bil tisti nesrečnež, ki sem ga prvo noč v zaporu nabutal zaradi banane. Naslednjih šest mesecev sva potem skupaj delala na močnih krmilih. Povedal mi je, da sedi zaradi tega, ker naj bi prodal dojenčka v Italijo. On je trdil, da so otroka ugrabili, da jim policija ne verjame ker so cigani, kaj dosti več pa se tistih časov ne spomnim. Leto dni zapora za prodajo otroka? Ni švoh tole pravosodje. Precej let kasneje sem ga srečal v Ljubljani in slišal za tisti pretep s kočevskim županom in razlogih zanj. Vse skupaj bi bilo davno pozabljeno, če ne bi kočevski župan zablestel na političnem nebu.
Potem je šlo za preživetje. Na pravi strani zaprta vsa vrata. Spet? V zaporu si hitro zgradiš avtocesto do kriminala, kar vključuje tudi hitri pas za nazaj. Vrnil sem se še trikrat in vsakič je bilo brezno globje. Zato se nisem šel več. Sodnik je odpiskal konec, kopačke sem obesil na klin.
In zdaj sem bloger. Že od leta 2009. Če bi mi kdo rekel, kaj pa vem kaj bi si mislil? Kaj sploh je blog in internet, sredi prej omenjenega leta nisem niti vedel. Svetovna revolucija je zame prišla ob nepravem času. In zdaj se že 16 let preživljam s pisanjem, štejem naročnine in prosim za donacije. Bedno. Mesec mi gre prehitro okoli in spet je tu najemnina 800 e. S položnicami in ostalim je kar čaranje. O morju težko razmišljam. Mulca v mariborskem zaporu ne morem ignorirati, ker je sin. Čeprav bi ga moral. Zadnjo nedeljo sem bil tam na obisku, vsi so me sumljivo gledali, kaj iščem tam in preverjali, če sem res oče? Ne pišeta se isto, mi zabrusi nadrkana paznica. A bejž no, hvala bogu, da še s priimkom ni zaznamovan, če se že gre Escobarje z balkanskimi prijatelji. Še slabi dve leti? Jaz nikoli nisem tako dolgo sedel v kosu.
Policajev takšnih in drugačnih ne maram preveč, kar je vsekakor vzajemno. Težko po vsem kar vem spoštujem politiko ali recimo pravno državo, ker je ni. Pravosodje in sodišča so odraz vsega, kar je narobe s to zlagano družbo. Tu ne pomaga nobena reforma razen razpustiti, podreti in požgati. Pa nekaj njih na veje obesit, da se nikoli ne ponovi.
Ne bom nič dodal. Je kar je 🙂
