Evropa, ječa narodov

Če želite uzreti politično prihodnost, ki jo želi globalistično gibanje vsiliti zahodnemu svetu, morate biti pozorni na trenutni razvoj dogodkov v Evropski uniji, zlasti v Evropskem svetu – imenovanem telesu, ki upravno vodi EU. Večina ljudi meni, da je Evropska unija zavezništvo med neodvisnimi vestfalskimi (ekskluzivno suverenimi) nacionalnimi državami, ki so se združile v trgovinsko partnerstvo in delijo skupno valuto. To je bila prvotna utemeljitev (ali trženje) te politične strukture. Vendar to ne odraža trenutne realnosti.

Dejstvo je, da se je organizacijska, upravna in politična struktura EU razvila tako, da je ustvarila privilegirano politično elito s sedežem v Bruslju v Belgiji, ki izvaja enostransko politično in finančno oblast nad prej avtonomnimi članicami. Seveda se je ta proces odvijal pod skrbnim vodstvom in z budnim skritim vplivom ZDA in Nata. Zahodna Evropa pod EU je po trenutni strukturi bolj podobna zvezni strukturi Združenih držav Amerike, vendar z šibkejšo centralno ustavo in pravnim telesom (ki se rutinsko ignorira) ter manj avtonomije za vsako članico.

Res je, da državljani posameznih držav volijo poslance Evropskega parlamenta, vendar imajo ti poslanci malo ali nič dejanske moči. Vsa moč je skoncentrirana v centralni oblasti Evropskega sveta in njegovi predsednici Ursuli Von der Leyen – vsi so imenovani in ne izvoljeni.

Kot so nedavno poročali Politico in Unherd, je bilo, kljub temu da so populistična gibanja desnega centra po Evropi, vključno s Francijo, Italijo, Nemčijo in drugimi državami, dosegla velike uspehe na nedavnih volitvah v Evropski parlament, njihova naraščajoča moč premalo, da bi preprečila ponovno imenovanje Ursule Von der Leyen za predsednico EU.

Ne preseneča, da je Von der Leyen po ponovnem imenovanju hitro utrdila svojo moč z nadzorom nad imenovanji v Evropskem svetu, ki je v resnici tisto telo, ki oblikuje politiko EU in ima moč razveljaviti katero koli lokalno odločitev prej suverenih parlamentov držav članic. Nad tem ni bil presenečen skoraj nihče, ki je pozorno spremljal dogajanje v EU.

Ključne reference za nadaljnje branje vključujejo naslednje:

Politico: Od kraljice do cesarice: grabljenje moči Ursule von der Leyen od blizu

Po razkritju svoje nove ekipe ima predsednica Evropske komisije večji vpliv kot kdaj koli prej.

BRUSELJ – Ko je Ursula von der Leyen razkrila svojo ekipo za naslednjo Evropsko komisijo, je hkrati utišala dvomljivce o tem, kdo je v resnici glavni v Bruslju.

Ko je javnosti razkrila 26 komisarjev in njihove vloge, je bil takoj jasen en vidik: imela bo neomejen nadzor nad evropsko politiko. V nekaj minutah je predstavila pomemben naslov z malo odgovornostmi za eno najmočnejših držav v Evropski uniji, podprla svoje zaveznike in razdelila močne pristojnosti med več oseb.

Prevzem moči je bil popoln.

“Ona bo imela še večji nadzor nad vsem,” je dejal en uradnik EU, ki mu je, tako kot drugim, citiranim v tem prispevku, zagotovljena anonimnost, da lahko svobodno govori. “Kdo je mislil, da je to sploh mogoče?”

To je bil vrhunec večmesečne javne in zasebne strategije za odpravo nasprotujočih si glasov njenega prvega mandata predsednice Evropske komisije. Iz prve ekipe ni ostal nihče od nasprotnikov. Velikih osebnosti, kot sta Francoz Thierry Breton in Nizozemec Frans Timmermans, zdaj ni več.

Med svojim prvim mandatom – v katerem se je soočila z globalno pandemijo in vojno na pragu EU – si je pridobila sloves sprejemanja enostranskih odločitev, prekoračitve opisa svojega delovnega mesta, izključitve drugih voditeljev EU iz odločanja in pogovarjanja samo s peščica svetovalcev. Zaradi tega se je v Bruslju prijel vzdevek kraljica Uršula.

Tisto jutro, ko je von der Leyenova razglasila svojo drugo vrhunsko ekipo, Evropskemu parlamentu, svojim partnerjem v postopku potrjevanja komisarjev, ni hotela povedati, koga je dodelila za katero delovno mesto. Namesto tega je zapustila sestanek z najvišjimi voditelji parlamenta in šla naravnost na tiskovno konferenco, na kateri je razkrila vse podrobnosti. Kasneje so jo obtožili “prezira” do parlamenta.

Nekaj ​​ur pred tem je Francoze prepričala, da bo njihovemu komisarju dala izjemno pomembno nalogo, če bodo zamenjali Bretona. V torek, ko je razkrila opise delovnih mest, so spoznali, da so bili zavedeni v razvodeneli položaj.

“Vsakdo, ki je mislil, da bi lahko spremenila svoj slog, svojo voljo, da bi ohranila strog nadzor, je bil vsaj naiven,” je dejal diplomat EU.

Unherd: Von der Leyenova avtoritarna zarota

Nacionalne demokracije bodo podrejene njeni komisiji

Evropska unija je tik pred vstopom v obdobje, ki bi se lahko izkazalo za najbolj zlovešče v njeni nemirni zgodovini. Čez nekaj tednov bo nova Evropska komisija Ursule von der Leyen uradno prevzela funkcijo in takrat bo imela skoraj neomejen nadzor nad politiko bloka.

Ko je von der Leyen prejšnji mesec predstavila sestavo in organizacijsko strukturo nove Komisije, so bili celo tipično bruseljski naklonjeni mainstream mediji prisiljeni priznati, da to, kar je izvedla, ni bil nič drugega kot državni udar. Predsednica Komisije je s postavitvijo lojalistov v strateške vloge, marginaliziranjem svojih kritikov in vzpostavitvijo zapletene mreže odvisnosti in prekrivajočih se dolžnosti, ki vsakemu posamezniku preprečujejo, da bi pridobil čezmeren vpliv, pripravila temelje za nadnacionalno »grabljanje moči« brez primere, ki bo še bolj centraliziralo oblast. v Bruslju – natančneje v rokah same von der Leyen.

Ukvarja se z preoblikovanjem Komisije “iz kolegialnega organa v predsedniški urad”, je opozoril Alberto Alemanno, profesor prava EU na HEC Paris. Toda to je vrhunec dolgotrajnega procesa. Komisija je dolgo časa prikrito širila svoje pristojnosti in se iz tehničnega telesa razvila v polnokrvnega političnega akterja, kar je povzročilo velik prenos suverenosti z nacionalne na nadnacionalno raven na račun demokratičnega nadzora in odgovornosti. Toda to »komisioniranje« je zdaj postavljeno na povsem novo raven.

Upoštevajmo zunanjo politiko bloka, zlasti njegovo obrambno in varnostno politiko. Ostalo je razmeroma neopaženo, da je von der Leyen izkoristila ukrajinsko krizo, da si je prizadevala za razširitev izvršilnih pooblastil Komisije od zgoraj navzdol, kar je vodilo v dejansko nadnacionalizacijo zunanje politike EU (kljub dejstvu, da Komisija nima formalnih pristojnosti nad takšnimi zadevami), hkrati pa zagotavlja usklajenost bloka s strategijo ZDA in Nata (ali bolje rečeno podrejenost njej).

“Komisija se iz tehničnega organa razvija v polnokrvnega političnega akterja.”

Pomemben vidik te poteze je bilo imenovanje na ključne obrambne in zunanjepolitične vloge predstavnikov iz baltskih držav (skupno prebivalstvo: nekaj več kot 6 milijonov), ki so zdaj dvignjene v politično prehranjevalno verigo, ker si delijo von der Leyenovo strupeno stališče do Rusije. Ena posebej pomembna osebnost je Andrius Kubilius, nekdanji premier Litve, ki bo, če bo potrjen, prevzel vlogo prvega komisarja EU za obrambo.

Kubilius, znan po tesnih povezavah z nevladnimi organizacijami in možganskimi trusti, ki jih financirajo ZDA, bo odgovoren za evropsko obrambno industrijo in naj bi si prizadeval za večjo integracijo vojaško-industrijske proizvodnje. Poleg tega je Kubilius služil v svetovalnem odboru Mednarodnega republikanskega inštituta in je nekdanji član pobude EuroGrowth Atlantic Councila – dveh atlantističnih organizacij, katerih glavni cilj je spodbujanje ameriških korporativnih in geopolitičnih interesov po vsem svetu.

Tisti državljani zahodnih držav, ki razmišljajo, zakaj bi jim bilo mar za politične mahinacije varovanke Angele Merkel Ursule Von der Leyen, bi morali razmisliti o širšem kontekstu. Struktura EU je v bistvu preizkusna steza za politično strukturo ‘novega svetovnega reda’, ki postopoma napreduje za (dobesedno) nesveto zavezništvo Socialističnih Združenih narodov s Korporativističnim svetovnim gospodarskim forumom, kjer sta ponosno samorazglašena kot nova globalna vladna struktura.

Citiram iz knjige “PsyWar Enforcing the New World Order”:

Z globalno sinhronizacijo odziva javnega zdravja v državah članicah Združenih narodov so bile ZN in njihovim organizacijam podeljene nove pristojnosti na račun nacionalne suverenosti. Ti splošno veljavni predpisi in večstranski sporazumi so rodili razširjeno, globalizirano upravno državo. Čeprav je to grabljenje moči trajalo več desetletij, je COVID kriza delovala kot pospeševalnik sinergije mednarodnih sporazumov, ki spodbujajo ZN kot svetovno vlado.

Združeni narodi so se spremenili v leviatana. Njegovi različni sporazumi in cilji skušajo centralno narekovati svetovno gospodarstvo, migracije, »reproduktivno zdravje«, denarne sisteme, digitalne osebne izkaznice, okolje, kmetijstvo, plače, podnebne spremembe, zdravje enega sveta in druge povezane globalistične programe. Da bo jasno, to so cilji organizacije, ki si prizadeva za globalizirano poveljniško ekonomijo, ne organizacije, osredotočene na svetovni mir, končanje vojn ali človekove pravice!

Ta ZN želi urediti vse razsežnosti našega osebnega in nacionalnega življenja. Prizadeva si zmanjšati in odpraviti nacionalno suverenost po vsem svetu in s tem zmanjšati našo raznolikost, naše tradicije, naše vere in naše nacionalne identitete.

ZN imajo partnerstva in strateške sporazume z državami članicami ter drugimi globalističnimi organizacijami, kot so fundacija Bill & Melinda Gates, Svetovna banka, CEPI, Svetovna trgovinska organizacija, Evropska unija in Svetovni gospodarski forum (WEF) .

Primer delovanja Združenih narodov

WEF in ZN sta leta 2019 podpisala strateški sporazum in partnerstvo. Ne pozabite, da je WEF zavezan »kapitalizmu deležnikov«, s katerim zasebna partnerstva delujejo za nadzor vlad. WEF je leta 2020 razvil načrt za uporabo krize COVID za reorganizacijo globalnega upravljanja okoli družbenih vprašanj, vključno s podnebnimi spremembami – ta načrt se je imenoval Great reset.

WEF je trgovinska organizacija, ki zastopa največje svetovne korporacije. Vedno znova izkorišča prelomne tehnologije za povečanje priložnosti za gospodarsko rast svojih članov podjetja. WEF je posebej zasnovan za pospeševanje gospodarske moči svojih članov svetovne elite, sicer znanih kot »razred milijarderjev«.

Kdo obvladuje navzkrižja interesov, ki izhajajo iz tega partnerstva, ko WEF vlaga denar v Združene narode prek njihovega strateškega sporazuma iz leta 2019? Kje je preglednost?

ZN ima pod svojim vodstvom štirinajst specializiranih organizacij, vse vključene v globalno upravljanje, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo ali WHO.

Nobena od teh organizacij ni povezana z obsegom prvotne listine ZN, ki je bila osredotočena na končanje vojn, spodbujanje svetovnega miru in zaščito človekovih pravic. ZN so leta pred pandemijo tiho krepili moč z različnimi sporazumi in pogodbami.

Na primer, »Agenda 2030 za trajnostni razvoj« je nedavni primer takega sporazuma.

Agenda 2030 ima sedemnajst ciljev in 169 ciljev, ki se zelo razlikujejo po obsegu in temi, vendar skoraj vsi ti cilji neposredno vplivajo na upravljanje sveta. Tukaj je le nekaj primerov iz pogodbe Agenda 2030. Je to tisto, s čimer bi morali skrbeti Združeni narodi, ali se ta vprašanja bolj pravilno obravnavajo v politikah suverenih držav?

• „Odločeni smo zaščititi planet pred propadanjem, vključno s trajnostno porabo in proizvodnjo, trajnostnim upravljanjem naravnih virov in nujnim ukrepanjem glede podnebnih sprememb.
• Doseči polno in produktivno zaposlitev ter dostojno delo za vse ženske in moške.
• Odpraviti diskriminatorne zakone, politike in prakse.
• Sprejeti politiko, zlasti fiskalno, plačno in socialno zaščito, ter postopoma doseči večjo enakost.
• Omogočiti urejene, varne, redne in odgovorne migracije in mobilnost ljudi.
• Do leta 2030 zagotoviti pravno identiteto za vse, vključno z registracijo rojstva.
• To je agenda izjemnega obsega in pomena. Sprejemajo ga vse države in velja za vse. . .”

Agenda 2030 je v bistvu totalitarni socialistični manifest. Ta pogodba Združenih narodov vsebuje veliko bolj odločne izjave o zmanjšanju nacionalnih pravic. ZN so podpisali strateške sporazume z največjimi organizacijami, korporacijami in svetovnimi silami, da bi uresničili svojo utopično vizijo sveta.

To je nov svetovni red – z neizvoljenimi uradniki pod nadzorom. To pomeni, da nam bo vsem vladala nedemokratična upravna birokracija ZN. To je oblika inverznega totalitarizma. Svetovni red, ki temelji na ukazni ekonomiji; takšna, ki je v svojem bistvu hkrati socialistična in totalitarna.

Ti cilji in cilji so morda v redu za katero koli posamezno državo, vendar je to prestrukturiranje Združenih narodov onkraj njihove listine.

Na začetku pandemije so ZN prek svojega nadomestka WHO razglasili, da je potreben globalni potni list za cepiva, in zagotovili obsežne smernice državam članicam za standardizacijo potnih listov za cepiva po vsem svetu. V odgovor so voditelji G20 leta 2022 izdali izjavo, v kateri podpirajo razvoj globalnega standarda cepljenja za mednarodna potovanja in vzpostavitev »globalnih digitalnih zdravstvenih omrežij«, ki bodo zgrajena na obstoječih digitalnih potnih listih s cepivom proti COVID-19.

Junija 2023 je bila objavljena nova pobuda med EU in WHO za strateško sodelovanje pri globalnih zdravstvenih vprašanjih. Ta sporazum želi “okrepiti trden večstranski sistem s Svetovno zdravstveno organizacijo v središču, ki ga poganja močna Evropska unija.”

Pandemija je svetovnim voditeljem omogočila združitev globalne upravne moči pod krinko javnega zdravja prek upravne birokracije ZN. Javno zdravje je bilo uporabljeno kot orožje za pridobitev nadzora nad potnimi listi, potovanji, bančništvom, okoljem in mednarodnim gospodarstvom. To je huda kršitev posameznikove pravice do zasebnosti, nacionalne suverenosti in listine ZN.

Samo vprašanje časa je, kdaj bodo ti potni listi za cepiva povezani z digitalnimi valutami centralne banke. Potem se lahko potni listi uporabijo za onemogočanje dostopa do potovanja in uporabe lastnega denarja necepljenim ali drugim političnim disidentom.

Ko bodo uvedeni mednarodni potni listi, digitalne valute centralne banke, vidiki poveljniške ekonomije Agende ZN 2030 in spremembe SZO k IHR, bodo temelji za nov svetovni red dokončani. Globalna upravna država, katere osrednja moč je v pristojnosti ZN. Ameriška globoka država vidi svoj odnos z ZN kot odnos, v katerem je ohranila določeno stopnjo organizacijskega nadzora. Ta novi svetovni red bo postal pajkova mreža pravil, predpisov, sporazumov in pogodb, znotraj katere bodo posamezniki in narodi ujeti kot muhe. To novo globalno upravljanje bo tako rekoč nezlomljivo. Od tod naprej je samo še vprašanje časa, kdaj bo nacionalna suverenost zastarala. To je realnost, razen če se borimo, da ustavimo to norost.

Zaradi tega je treba moč Združenih narodov izpostaviti in omejiti. Globalisti, ki želijo uresničiti svoje načrte, uporabljajo model Evropske unije, kjer pravila in predpisi ovirajo nacionalno suverenost, da zgradijo svetovni sistem nadzora. Vsi se morajo boriti proti temu prevzemu na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Za boj proti temu moramo uporabiti sodišča, naše zakonodajne organe, medije, javne proteste in moč, ki nam jo daje naša nacionalna in državna suverenost. Če vse drugo odpove, se bodo posamezni narodi morda morali umakniti iz novega svetovnega reda ZN, da bodo ostali svobodni.

»Pravi verniki«, kot sta korporativistična predsednica EU Ursula Von der Leyen ali socialistični generalni sekretar ZN António Guterres, se vedno zatečejo k ostrim totalitarnim odzivom, ko jih ogrožajo alternativna mnenja ali politična gibanja. Pri odzivu Von der Leyenove na populistični desnosredinski politični val v Evropi je mogoče opaziti točno to, kar se bo zgodilo, ko socialistično/globalistično agendo ZN in njenega voditelja Antónia Guterresa ogrožajo populistična gibanja v Združenih državah, Argentini, in po vsem svetu.

Delajmo skupaj, da ohranimo našo osebno in nacionalno suverenost varno za prihodnje generacije. Novi svetovni red ni potreben, ni sprejemljiv in mi, ljudje, ter naše suverene vlade bi morali nedvoumno zavrniti ta globaliziran prevzem.

In kje je tukaj Slovenija?

Od leta 1991 naprej nas vodijo pajaci, ki z državništvom, vizijo in strategijo nimajo pojma. Ne verjamete?

To so podatki o bruto narodnem dohodku na prebivalca v letu 1991 in 2023. Slovenija je naslabša od vzhodnoevropskih držav, ki so vstopile v EU. Slabša je od Hrvaške, Madžarske, Češke, Slovaške in Poljske. V treh desetletjih je postala slepo črevo v EU.

Naši vrli somozvani voditelji se ukvarjajo samo, kako bodo razdelili plen – ki so drobtinice – v Sloveniji. Dokler bodo strici kreirali artistično inštalacijo po imenu novi vodja vsake 4 leta pred volitvami – trenutna umetniška inštalacija sliši na ime Pernati – samo zato, da desni pajac, ki sliši na ime GlanzKopf ne bi prišel do drobtinic- bo Slovenija tonila. 

Lahko se ne strinjate z Orbanom, ampak naredil je močno Madžarsko. Lahko se ne strinjate z Melonijevo, vendar Melonijeva dela močno Italijo. Kje imamo mi takega voditelja?

Strici že inštalirajo naslednjo umetniško inštalacijo po imenu Prebilič. V trenutku, ko bi bolj kot kdajkoli prej potrebovali močnega državnika z jeklenimi jajci (ali jajčnicami).

Evropa je v prvem mandatu Von der Leyenove postala ječa narodov. V 2. Mandatu bo še veliko huje. Kdo se bo uprl?

Čas je, da zradiramo trenutno politiko in jo zamenjamo za nove obraze, tako na levi kot desni. Da vržemo tako levega in desnega pajaca iz parlamenta in jih za dobro mero še lustriramo, ker so v zadnjih 3 desetletjih delali škodo.

(vir: Robert W. Malone, Politico, Unheard)