Zadnjič mi je sorodnik povedal za srhljivo zgodbo, ki bi se lahko tragično končala. Po tem kar sem slišal lahko rečem, da je Luka Mesec lahko nekomu hvaležen, da danes še diha in tlači slovensko zemljo. Zgodba se začne v manjšem kraju blizu Ljubljane, glavni lik pa mladenič, star okoli 25 let. Prihaja iz večje družine, kjer vsi delajo, razen on je nezaposlen. Večino časa je preživel za računalnikom, kjer je z navdušenjem prebiral desničarske portale. Najraje je imel Novo24TV, Demokracijo, Požareport in nekaj hrvaških portalov.
Oče je med protesti med covid ukrepi opazil, da se je sin radikaliziral. Za mizo prej nikoli niso govorili o politiki, naenkrat pa so bila sina polna usta prezira do nekaterih politikov levega pola. Vsi samo govorijo, nekaj bo treba naredit, je razlagal družinskim članom, ki ga sprva niso jemali resno. Takrat je začel preko televizije in internetnih novic spremljati Luko Mesca. Ko mu to ni več zadostovalo, se je odpravil v Ljubljano in pred ministrstvom oprezal za njim. Potem je nekje izbrskal podatek, kje Mesec stanuje in začel opazovati, kdaj prihaja in odhaja. Vse to si je pridno zapisoval v beležnico in pripravljal peklenski načrt.
Naslednji korak je bil nakup pištole. Ker do nje ni mogel po legalni poti, jo je poiskal na črnem trgu. Obrnil se je na lovca iz tistega kraja, ki mu je za nekaj sto evrov prodal jugoslovansko pištolo TT 7.62 mm. Karkoli je že načrtoval, mu je preprečil oče, ko mu je lovec v gostilni povedal, da je sinu prodal pištolo in naj previdno ravna z njo. Oče je kasneje razlagal, da ga je skoraj kap zadela v gostilni, ko je slišal za to. Stekel je domov, premetal sobo sinu in našel orožje, beležnico in kup fotografij Luke Mesca in njegovega bivališča. Sledil je krizni družinski sestanek, najstarejši sin pa se je odpravil na naslov Mesca, kjer je presenetil mlajšega brata in ga na silo odvlekel domov.
Starša sta sprva mislila sina prijaviti policiji. Po burnem dogajanju in kričanju, koga vse je treba pobiti, so ga moški člani družine obvladali in odpeljali v eno od zdravstvenih ustanov. Pištolo je oče dal v delavnici v primež in uničil. Sorodniku je potem obupan razlagal, da so sinu desničarski portali do konca oprali možgane. Zjutraj je vpil po hiši, da vstaja samo zato, ker ga poganja sovraštvo do komunistov in levičarjev. Pa kje ti vidiš komuniste dragi sin, ga je spraševal obupan oče. Povsod so, ker jih niste leta 1991 pobili, je bil njegov odgovor. Samo Janša lahko reši Slovenijo, je ponavljal. Oče je v nekem trenutku obupal in nehal spraševati, pred kom. Potem mu je lovec povedal za pištolo in za trenutek je pomislil, da se mu je sesul ves svet.
Zapeljani sin je še vedno v zdravniški oskrbi, v omenjeni družini pa je prepovedano omenjati politiko. Politika je kurba, je odločen prizadet oče, ki si še danes očita, da ni zaščitil sina pred agresivno desničarsko propagando. Lahko bi se zgodilo tudi pri vas, zato brez obsojanja. Kdo pa ve, koliko opranih glav ta trenutek načrtuje pizdarijo? Nihče. Zato ne bo odveč, če pogledate okoli sebe, da koga ni preveč zaneslo ali odneslo.
Jutri bo svoje laži pred preiskovalno komisijo prinesel ustanovitelj največjega portala laži pri nas, Bojan Požar. Pravo vprašanje zanj bi seveda bilo, kdo vse je kradel javni denar? Poslovni model 1. Direktor državne firme nakaže 30.000 evrov za oglaševanje na zaklenjen portal. Lastnik portala naslednji dan prinese 15.000 nazaj. Torej, 15.000 je firmi ukradel direktor, 15 pa jih je v žep pospravil Bojan. O poslovnem modelu 2 pa jutri Bojana vprašajte. Namig, Pošta in Telekom.
namig 2. donirajte pls 🙂
