Smer plovbe je dobrodošel podatek. Nekoč smo se vkrcali na Demos barko in še zadnjič zapustili jugoslovanski privez. Na barki je bilo podobno vzdušje kot na Noetovi. Res je, da smo imeli večkrat občutek, da smo slepi potniki na Titaniku, a ledene gore so nas samo oplazile. Hladni vetrovi iz severnih morij so dobesedno izbrisali več kot 20. 000 potnikov, kar nam je dalo dodatnega vetra v jadra. Smer je bila jasna, Evropa in EU. Ko bomo enkrat tam, bomo zaprosili za privez v Nato pristanišču.
Leta so tekla. Na palubi so se dogajali upori in prevrati, nekaj kapitanov smo z njihovimi posadkami vred pometali v morje, zaradi cagavega Pahorja in izdajalca dr. Ustašnik Mihajla nas je celo zadel torpedo hrvaške podmornice. Potopili nas niso. Potem smo resno razmišljali o domači verziji Prašičjega zaliva, čeprav nismo imeli svojih Kubancev za invazijo na Istro. Partizani in domobranci iz naše barke bolj lajajo kot grizejo, teritorialna obramba je odložila orožje, kar jim ga mešetar Janez ni prodal, zato smo sklonili glave in osramočeni pluli dalje.
Želite dostop do vsebine? Naročite se in pridobite dostop do vseh objav.
Paketi že od 1 EUR/teden.