Bukle naše mladosti

Nedelja je tu. Gospodov dan, pravite nekateri. Zakaj bi bil gospodov ne vem, a tako je. Meni se zdita petek zvečer ali kompletna sobota precej bolj gosposka varianta, ker je naslednje jutro mir. Ker je nedelja že nekakšen uvod in priprava za ponedeljek, mi ni ravno najljubši dan. Če je nedelja gospodov dan, kje je potem gospa in njen dan? Minuli teden je bil zelo zanimiv, če odštejem vse stresne dejavnike. Končno sem uspel spoznati Francija Keka. Sva bila zmenjena v lokalnem bifeju zraven mojega bloka in je res prišel. Z Dončićevim Porschejem seveda. Kasneje mi je pojasnil to zgodbo o slavnem avtu. Čisto v njegovem stilu, dobro vas pere tale Franci po družabnih omrežjih. Sploh »kupec« je bil pika na »i« zajebanciji.

Jel to bio onaj Franci iz televizije? Nemoj, da se tu neka skrita kamera snima, sem potem poslušal, ko sem se naslednjič prikazal sam. Natakarica bi mu rekla za avtogram, pa ni verjela, da je to on. Jaz bolj poredko gledam televizijo, pa sem pozabil kako popularen je Franci. Pa ni ga Golobič poslal k meni, če je kdo na to pomislil. Sredi tedna me je zaneslo na Knjižni sejem v Ljubljani. Padel sem v kaotično in prenatrpano dogajanje v dveh dvoranah gospodarskega razstavišča. Sami šolarji? Sem že pozabil, da na tovrstne sejme ženejo šolarje. Vidim Vojnovića, ki sam sebi nekaj razlaga. Malo naprej je Miha Kovač peščici zainteresiranih prodajal levičarske tegobe dolgočasnega vsakdana. Nisem zato tja prišel, da si kdo iz riti zlato žlico potegne. Iskal sem pisateljico Mileno Miklavčič. In jo končno našel na koncu druge dvorane. Žleht Žirovka iz bivšega Twitterja, zdaj X-a, je v resnici zelo prijazna in prijetna sogovornica. Tako kot večina vas, ki bruhate ogenj in žveplo po družbenih omrežjih. V »živo« se potem izkaže, da ste čisto spodobni in prijetni zemljani. Kaj vas potem žene, da ste na spletu živi zlobni hudiči? Kupil sem njeno zadnjo knjigo Ženske in dobil avtogram s posvetilom. Milena hvala. Od desnih jih bo zagotovo slišala, ker Kunstelj…., halo Milena?