Praznik dela ali praznik delavcev? Kdo torej praznuje, delo ali delavci? Od tistih časov, ko so si izmislili ta praznik, se je svet tako zelo spremenil, da pravo delo ni več neka vrednota. Delavec se danes sliši kot slabšalna oznaka za nekoga brez osnovne izobrazbe. Kaj je pravo delo? Tisto s krampom in lopato ali tisto drugo? Kaj je tisto drugo? Sedenje po pisarnah in pritiskanje na tipke?
Obstaja poklic oz. poslanstvo, ki mu ne moremo reči delo. Politika in politik. Še marsikaj današnjega zame ni delo, ki bi zahtevalo plačilo, ampak tega sveta in družbe nisem jaz ukrojil.
Eni imajo za delo to, da se z avtobusi vozijo po Sloveniji in delajo privid podpore določeni politični opciji. Za 5 evrov na uro. Če je plačano, že mora biti delo, a ne? Zraven pride še bonus, odprta linija ob torkih zvečer do Borisa, psihiatra za versko blazne. Če ni cvenka za vernike (večinoma ga ni, ker gre tok denarja v drugo smer), se kompenzira s tiskovinami, ki ostajajo na policah v BTC-ju. Zvečer pa doma razočaran razlaga, da je za dve Demokraciji in eno Domovino tri ure vpil; Janša, Janša, Janša …
Pri nas je tudi kolesarjenje delo. Ne mislim na naše ase, ki so z vrtenjem pedal zaslužili milijone, ampak politične kolesarje levice. Mnogi so takrat iskreno iz protesta vrteli pedala po centru Ljubljane, plačilo so po volitvah rdeči otroci pobrali. Pleše se v rdečih čevljih, tudi to je delo. Potovanje po svetu in občasno laganje pred kamero? Ja, delo seveda.
Veliko se govori, obljublja, laže in zavaja. Vse to je delo, ki ga nekdo opravlja, ker ga je nekdo naročil in ga bo nekdo plačal. Najraje iz državnega proračuna. Naj živi delo. In plačilo seveda.
Najraje imam tiste, ki me pošiljajo delat. Lepe praznike vam želim in radi se imejte. Za vojno bo še čas, brez skrbi!
hvala vsem
