Dolgčas je, nedelja gor ali dol. Še v zaporu čas hitreje teče, kot tu v ljubljanskem kliničnem centru. Obsojen na televizijo, telefon in ležanje. Skozi umazano okno vidim Golovec in daleč za njim Krim. Nekje vmes mi je padla v oči stolpnica, ki stoji na Šaranovićevi. Geodetski zavod. Ne vem, če se ulica še tako imenuje, mogoče je zdaj Zemljemerska 🙄, zavod pa najbrž še obstaja.
Kje naj začnem? Ko si toliko časa na svetu, ima vsak kraj, objekt in hrib svojo zgodbo. Krim sem spoznal, ko so me nadrejeni konec leta 1993 umaknili tja, da me niso našli kriminalisti. To je bil uvod v zgodbo, ki se je štiri mesece kasneje končala v Depali vasi.
Želite dostop do vsebine? Naročite se in pridobite dostop do vseh objav.
Paketi že od 1 EUR/teden.