Olimpijske igre se k sreči končujejo. Slovenski kavč feni za vse discipline pa v jok. Noro, jočem in televizor gre skozi okno, se začasno umikajo iz družbenih omrežij. Dam roko v ogenj, da bo tole eden od tekstov, po katerem me bodo imeli hejterji še bolj radi.
Nekoč, res davno nekoč, ko sem bil še prisiljen gledati športne prenose v ženskih panogah, sem vedno navijal za tisto športnico, ki mi je bila najbolj všeč. Za najlepšo torej. To so bili časi, ko so v ženskih disciplinah nastopale ženske o katerih ni bilo dvoma, da so ženske. Pa še precej lepih je bilo. To ne velja za Navratilovo in moške izdelke iz vzhodnonemških laboratorijev, a to je druga zgodba bednega socializma in športa za železno zaveso.
Želite dostop do vsebine? Naročite se in pridobite dostop do vseh objav.
Paketi že od 1 EUR/teden.